Plesna skupnost

Večino rednih plesalcev, ki sestavljajo lokalno plesno skupnost, boš spoznal/-a že zelo kmalu. Plesne skupnosti so namreč precej majhne, so kot nekakšne družine, njihovi člani pa so kot družinski člani. Prijateljstva se spletajo in razpletajo, a družina ostane. Zato je nega družinskih odnosov ključna: le redki izberejo nove starše, brate ali sestre. Ko se odnos znotraj družine pokvari, ima dolgoročen in boleč učinek. Splača se vzdrževati dobre odnose v plesni skupnosti, saj boš, dokler hodiš plesat na iste lokacije, vedno srečeval/-a ene in iste ljudi – nerodne situacije pa bodo ostale … no … nerodne.

A neprijetnim situacijam se lahko enostavno izogneš, sploh zato, ker so plesalci v večini sproščeni in prijetni ljudje. Skušaj le z vsemi obdržati prijeten odnos, kar pa niti ni težko, saj ti že sam ples pobere dosti časa in skorajda ni časa za karkoli drugega. Upoštevati moraš le osnove olike.

Vseeno pa poznamo nekaj situacij, ki lahko predstavljajo težave. Ena od teh situacij se tiče plesnega bontona. V teoriji se vsi strinjajo z njim, a v praksi ga ne upoštevajo vedno. Če opaziš nekoga, ki krši pravila plesnega bontona, te lahko grozno zamika, da bi mu povedal/-a, kar mu gre, ali ga vsaj nežno opozoril/-a na napako. A nikar se ne vdaj tej skušnjavi!

Zelo težko, če ne celo nemogoče, je spreminjati ljudi. Le redki imajo tisto čarobno kombinacijo tankočutnosti, sposobnosti opazovanja, razumevanja in karizme, da lahko pomembno vplivajo na obnašanje drugih. Če boš nekoga ošteval/-a, se mu boš verjetno le zameril/-a, in ne boš dosegel/-a ničesar. Pa še drugi bodo mislili, da kar naprej vtikaš nos v tuje zadeve. Izjema je le v primeru, ko gre za tvojega dobrega prijatelja, ki mu želiš pomagati. Vendar tudi njega ne opozarjaj kar pred vsemi, ampak raje takrat, ko sta sama. V splošnem pa si zapomni: Plesni bonton? Ja! Plesna policija? Nikakor ne!

Mar to pomeni, da se tisti, ki plesnega bontona ne spoštujejo, izmažejo kar brez posledic? Pravzaprav ne. Plesni bonton namreč deluje po čudovitem mehanizmu samouveljavljanja. Stalni kršitelji postanejo vedno bolj nezaželeni plesni partnerji – in težava se reši kar sama.

V nekaterih primerih pa je potreben direktnejši pristop, posebej kadar se zaradi kršenja bontona drugi počutijo neprijetno ali so celo ogroženi. Vendar mora takrat posredovati neka bolj uradna oseba, na primer moderator ali DJ, ne pa kdo izmed plesalcev. Takrat je zelo pomembno, da se pravila jasno navedejo in veljajo za vse. Tvoje posredovanje se zaključi takrat, ko moderatorja ali DJ-ja opozoriš na težavo, nikar ne skušaj posredovati kako drugače.

Dobro je tudi, da se izogibaš prežvečenim in nerešljivim debatam, naj bodo povezane s plesom ali ne. Res nima smisla na primer, da se pogovarjaš o tem, ali je boljši sving ali jive, salsa ali kizomba itd. To so vprašanja okusa. Ljudje vedo, kaj jim odgovarja, in si ne bodo premislili, tudi če jim dve uri soliš pamet. Uživaj v družbi plesnih prijateljev in jih ne ponižuj.

Fenomen, ki smo mu lahko včasih priča na družabnih plesnih večerih, so plesne klike, torej skupine nekaj posameznikov, ki plešejo le med seboj in posredno ali neposredno odvračajo druge, da bi jih povabili na ples. Če opaziš takšno skupino, žal ne moreš kaj dosti storiti. Če pa si tudi ti del nje, pa si naredi uslugo in ne bodi zapet-/a! Sprosti se in pleši tudi z drugimi.

Povzeto po: Aria Nosratinia: Elements of Dance Etiquette in Beyond Dance Etiquette