Luka Mancini – New York II.

<< Prejšnji del

V drugi polovici februarja 2015 sem se mudil v New Yorku in obisk izkoristil tudi za to, da sem si od blizu, pa čeprav nekoliko na kratko ogledal lokalno plesno kizomba in salsa sceno. Obiskal sem uro kizombe pri KIZOMBA NYC in dve uri bachate v plesni šoli Joel Salsa pri Edwinu in Danieli, ki ju poznamo tudi iz YouTuba. Udeležil sem se dveh žurov. Enega večjega, Las Chicas Locas, in rednega, La Clave žur, ki ga organizira JoelSalsa v legendarnem latino klubu Copacabana. Tole je torej kratka reportaža z newyorške salsa/kizomba scene.

  1. del BACHATA CLASS: pri EDWINU IN DANIELI (JOEL SALSA) IN NJIHOV REDNI CLAVE VEČER V LEGENDARNI COPACABANI

V dva ponedeljka zapored sem uspel obiskati še bachata classe pri plesni šoli JoelSalsa, ki me je preko spleta najbolj pritegnila. Tudi oni najemajo dvorano pri Pearl Studios. Delujejo res kot ena družina in na urah je vladalo zelo sproščeno, zabavno vzdušje. Bachato poučujeta Edwin in Daniela, ki ju mnogi poznamo iz njunih didaktičnih bachata YouTube videov (https://www.youtube.com/watch?v=TurPFqF0Meg) . Rečem lahko samo: navdušen!!! Edwin je pravi pozitivec in s svojo prijetno nalezljivo energijo okuži tudi druge ljudi. Svoje znanje podaja na zabaven način, a hkrati zelo efektivno. Ogrevanje je footwork in zmeraj nekaj novega. Ključen poudarek pa je zmeraj tap (dotik) na štiri in osem; brez tega ni bachate, pravi J. Neverjetno, kaj vse se lahko zgodi med tapoma… Zelo pogost je pri njihovih footworkih osnovni bachata kvadrat. Za plesalce: levo vstran, naprej, naprej, tap, desno vstran nazaj, nazaj, tap … Izobražuje tudi o glasbi in komentira večino komadov, ki jih na uri zavrti. Je pravi entuziast.

Najbolj dragoceno se mi je zdelo, ko je razlagal glasbo in različne dele v komadih npr. uvodni del, kitica, refren, instrumentalni del… , ki imajo prav svoja imena! … in kako naj bi se na te različne dele komada plesalo. Prvih deset sekund spoznavamo plesalko, takrat pač korakaš osnovni korak in jo začutiš. Potem greš šele naprej v figure. “Eye opener” 🙂 pa je bila njegova razlaga, kako je različen footwork povezan s posamičnim instrumentom. Hitro prestopanje ponavadi s kitarami, en počasen korak in trije hitri (zadnji je že tap) z basom itd. Da ne omenjam korakov sinhroniziranih z različnimi tolkali. Vse to je demonstriral na glasbo. Izgleda, da so čisto vsi koraki v bachati tradicionalno vezani na posamične instrumente.

Edwina in Danielo, ki sploh ni povsem v ozadju, ampak enakopravno podaja informacije za plesalke, resnično priporočam in si želim, da bi jih pripeljali v Slovenijo. Da se ju povabi na naslednji večji festival organiziran v Sloveniji. Odlikuje ju sproščenost, pozitiva, predvsem pa izjemno znanje, podano na učinkovit način. Imata tudi dosti izkušenj z vikend delavnicami, mislim pa, da sta enkrat tudi že potovala v Evropo, vendar o naši in hrvaški festivalski sceni nista še nič slišala.

Bil sem prisoten še na dveh urah začetne bachate kot gledalec, ogledal pa sem si tudi uro salse on2, ki jo poučujeta vodja plesne šole Joel Dominguez in njegova partnerka Maria Palmieri. Tudi ona dva sta super.

Hecna je bila punca v vlogi sprejemnice, ki je imela svoj pult znotraj dvorane, ki je še med samo uro letala naokoli z Ipadom in neko aplikacijo, in spraševala ljudi, če so se prijavili na uro.

V četrtek sem se odpravil v klub Copacabana na 8. Aveniji, nekaj ulic proti severu. Gre za redni vsakomesečni žur Clave, ki pa je posvečen salsi in bachati. Tukaj ni govora o kakšnem kizomba flooru, gre za drug svet. Toliko bolj navdušen nad našimi sensual večeri in multipli floori na naših žurih. Ponovno pa se je plesalo na živo musko in to cel večer, ob pavzah benda pa predvsem na zvoke bachate. Plesalo se je dobro in z občutkom. Druščina pa precej pisana. Veliko temperamentnih latino plesalk, tudi dosti azijk, Kitajk … New York pač. Obisk sicer sploh ni bil množičen. Plesišče je bilo napolnjeno, bar pa je bolj sameval in ni bil v celoti odprt. Nobenega občinstva kot npr. v polnem sredinem Sputniku.

Kar je v New Yorku dobro, da se zabave začenjajo bolj zgodaj, in niti ni treba ekstremno ponočevati, saj se, če prideš že ob šestih, naplešeš že do desetih, ko se pri nas šele začne :). Pod črto pa se lahko zapiše, da na koncu človek ugotovi, da je naša plesna scena pravzaprav izjemna glede na našo velikost, in da imamo tudi odlične pogoje ter primerljive, če ne celo boljše dogodke.

<< Prejšnji del