Luka Mancini – New York

V drugi polovici februarja 2015 sem se mudil v New Yorku in obisk izkoristil tudi za to, da sem si od blizu, pa čeprav nekoliko na kratko ogledal lokalno plesno kizomba in salsa sceno. Obiskal sem uro kizombe pri KIZOMBA NYC in dve uri bachate v plesni šoli Joel Salsa pri Edwinu in Danieli, ki ju poznamo tudi iz YouTuba. Udeležil sem se dveh žurov. Enega večjega, Las Chicas Locas, in rednega, La Clave žur, ki ga organizira JoelSalsa v legendarnem latino klubu Copacabana. Tole je torej kratka reportaža z newyorške salsa/kizomba scene.

  1. del KIZOMBA CLASS IN VELIKI ŽUR LAS CHICAS LOCAS

Že moj drugi dan v mestu, v nedeljo, sem obiskal redno uro kizombe pri KIZOMBA NYC. Našel sem jih na spletu. V New Yorku morda tri šole učijo kizombo. Moj vtis je bil, da kizomba ni tako razvita ali popularna kot v Evropi. Kot walk-in sem plačal 20 $ za eno uro, odnesel pa v bistvu nič konkretnega, ker je to uro vse izpadlo kot neke vrste debatni krožek, saj smo se veliko pogovarjali o plesnem bontonu in feelingu in podobnih stvareh, kar smo tudi pri nas že dostikrat slišali. Instruktorja me sicer nista posebej pritegnila s svojo osebnostjo in pristopom. Obiskanost tečaja zelo majhna, trije ali štirje pari, menjav ni bilo.

Glede prostorov je tako. Pearl studios je firma, ki ima prostore v dveh stolpnicah na osmi aveniji. Pri njih potem mnoge plesne šole za različne plese najemajo prostore. Tako tudi Kizomba NYC in JoelSalsa, kamor sem šel na bachato (2. del kmalu…). Sprejemni pult je torej za vse plese, ko prideš z dvigalom gor, potem pa greš na hodnik pred tvojo dvorano, kot pri zdravniku, in čakaš da se začne tvoja ura. Nobenih garderob!!! Ali celo kavča za posedanje in druženje kot npr. v Salsateci!!!  Folk se preobleče oz. preobuje kar v dvorani, ko se začne ura, in vse torbe in obleke visijo na obešalnikih ali kar na tleh v kotu dvorane. Saj ne da bi me to motilo ali da je nek velik faktor, moj point pa je, da tudi v slavnem New Yorku ni vse nič bolj nobel ali bolje kot pri nas, prej obratno … Dvorana lušna in malo večja kot npr. od Salsatecine.

Na kizomba klasu sem predvsem dobil uporabne informacije glede plesnih dogodkov, in sicer se je kar isti dan imel zgoditi veliki žur – obletnica lokalnega promotorja salsa in sensual plesnih zabav, ki se imenuje Las Chicas Locas, “nore bejbe?” :). Žuri so vsako 1., 3., ali 5. nedeljo v mesecu. Trajali naj bi od šestih pa do jutranjih ur. Po uri sem zato kar direktno odkorakal tja, nekje nad mano pa se je v nebo povzpenjal Empire state building. Lokacija dogodka, Klub Dancesport, je bila torej le par ulic stran. Zelo simpatičen prostor. Z dvigalom si prišel gor in ko so se vrata odprla, me je preplavila bachata. Nekoliko filmsko, kot vse v New Yorku. Najprej plačaš vstopnino, ki je bila tokrat dražja (20 $), in potem še nekaj $ za pultom, kjer se odloži obleke in čevlje. Potem si pripravljen zakorakati k baru ali na glavno plesišče. Na eni strani je bila steklena stena, za njo pa hodnik, kjer so bile manjše dvorane – v eni se je plesala kizomba, v drugi kubanska salsa, in v tretji še nekaj…

Zabave se začenjajo bolj zgodaj kot pri nas. To pot že kar ob šestih, in ko sem prišel tja okoli pol osmih, je bilo dogajanje že v polnem teku. Na začetku sem bil kar na glavnem plesišču, kajti bil je velik poudarek na bachati. Res dober nabor komadov. Poleg Romea Santosa tudi veliko drugih, morda dominikanskih izvajalcev, toda nobenih priredb znanih hitov. Veliko dobrih kitarskih vložkov. Nivo bachate se mi je zdel nekoliko višji kot pri nas. Veliko feelinga v plesu in predvsem več raznolikosti pri footworku. Ne bi rekel, da na račun boljših inštruktorjev, ampak imajo tam pač daljšo tradicijo bachate in veliko dominikansko skupnost. Konec koncev je tudi Romeo Newyorčan.

Okoli devetih se je tehtnica začela premikati proti salsi, ki je vedno bolj prevladovala. Kot plesalec on1 sem pričakoval slab odziv ali probleme pri vodenju, toda čisto vse plesalke so lahko plesale on1. Sem bil kar presenečen. Na plesišču, ki ni bilo zelo veliko (morda kot npr. polovična Buba) je bila prava gneča. Končno sem se prestavil na kizombo. Glasba je bila podobna Afrikadancar izboru, angolana nonstop, torej v bistvu nič pri nas nekoliko bolj priljubljenega “getto zouka” in številnih remixov… – en sam C4 Pedro v večeru ter še Perola s svojo Parado. Ob DJ-u je dežural tudi inštruktor, pri katerem sem bil par ur prej, in srečal sem nekaj tečajnic/tečajnikov. Za nivo kizombe na plesišču bi rekel, da je bil nižji kot pri nas. Bilo je kar nekaj plesalk začetnic. Končno sem naletel na pravi zaklad. Neko učiteljico standardnih in latinskoameriških plesov, ki se je v New York priselila iz Bolgarije. Ples z njo je bil pravi balzam. Odplesala je vse, moje lastne napake v korakih pa diskretno popravljala s hitrimi prestopi. Obvladala je tudi salso. I wonder what was her name … vse pozabim, damn!

Ob kake polnoči se je začel tudi program. Najprej dva mlada nadobudna pevca bachate v živo na glasbeno podlago. Vrhunsko! Eden izmed njiju – kot novi Prince Royce. Potem se je od nekod pojavil kompleten salsa band in do konca večera zabaval množico. Pevec je bil izjemen, spominjal je na Marka Anthony, če ni bil celo on ;). Torej, plesalo se je na glasbo v živo, kar v Sloveniji ni prav pogosto, saj salsa bendov ni ravno v izobilju. Med pavzami so se zvrstili še drugi odlični nastopi. Kot zadnja sta nastopila kar sam kralj mamba, Eddie Torres, in njegov sin, z enim gate parajočim footworkom. Potem je bila tukaj še temperamentna italijanska plesalka, ki se ji je v improvizaciji pridružil še nek črni latino plesalec. Pravi plesni posladki. Po tem nastopu sem se odpravil nazaj v hostel z nasmeškom na ustnicah.

Če povzamem moram reči, da naša scena v ničemer ne zaostaja za newyorško, le da nimamo toliko latino glasbenikov in žive glasbe vsak teden. Vidim pa, da bi lahko napredovali predvsem v bachati. Las Chicas Locas večer me je spominjal na naše večje žure, ker je imel ločen kizomba floor in nastope. Pri nas so sicer takšne obletnice v večjih dvoranah!!! Kdo bi si mislil, aaa? Dancesport lokacija je vseeno odlična in vladalo je pravo klubsko vzdušje.

Naslednji del >>